Etične smernice objavljanja v publikaciji Gradbeni vestnik in izjava o zlorabi

Gradbeni vestnik je recenzirana strokovno znanstvena publikacija, ki velja za edino slovensko strokovno znanstveno revijo, ki predstavlja domači in tuji strokovni javnosti znanstvene in strokovne dosežke z vseh področij graditve in industrije gradbenega materiala. Revija izhaja od leta 1951, ustanovitelj in izdajatelj revije je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), od leta 2002 je njen soizdajatelj Matična sekcija gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (MSG IZS).

Vsi, ki sodelujejo pri snovanju in izdajanju revije so zavezani k zagotavljanju najvišjih etičnih standardov objavljanja v reviji, navedenih v tem dokumentu, ki so povzeti po načelih COPE – Committee on Publication Ethics.

Področje in cilji publikacije »Gradbeni vestnik«

Publikacija »Gradbeni vestnik« izhaja z namenom obveščanja slovenske strokovne javnosti o znanstvenih in strokovnih dosežkih na področju gradbeništva doma in v tujini ter je hkrati namenjena članstvu ustanovitelja in drugim gradbenikom za dopolnilno strokovno izobraževanje. Revija sistematično in trajno prispeva k razvijanju in uveljavljanju slovenske znanstvene in strokovne terminologije na področju gradbeništva.

Objavljeni članki in teksti obravnavajo vsa področja gradbeništva in z njimi povezane dejavnosti, zlasti pa:

• področje gradbenih inženirskih objektov in stavb;
• dejavnost zasnove, analize in projektiranja, gradnje, nadzora in kontrole;
• znanstveno in raziskovalno-razvojno dejavnost na prej naštetih področjih;
• standardizacijo;
• predpise s področja zasnove, projektiranja, gradnje in uporabe ter odstranitve objektov;
• aktualne probleme gradbeništva kot gospodarske panoge;
• strokovno šolstvo in izobraževanje odraslih s področja gradbene dejavnosti;
• obveščanje članstva o delovanju in problematiki ZDGITS, njenih članic in sofinancerjev »Gradbenega vestnika«;
• informacije o pomembnih prireditvah, razstavah in izobraževalnih seminarjih, ki so pomembni za gradbeništvo;
• obvestila o jubilejih in smrtih vidnih oseb s področja slovenskega gradbeništva;
• podatke o diplomskih delih novih diplomantov gradbeništva na Univerzah v Ljubljani in v Mariboru.

Revija objavlja znanstvene in strokovne članke v slovenskem jeziku z angleškim povzetkom ali v angleškem jeziku s slovenskim razširjenim povzetkom. Ostale vsebine so objavljene v slovenskem jeziku.

Vsi objavljeni strokovni in znanstveni članki so recenzirani.

»Gradbeni vestnik« je publikacija odprtega dostopa, ki izhaja v skladu s pogoji licence Creative Commons CC BY-SA 4.0. Izhaja v tiskani in digitalni obliki.

Temeljno območje širjenja tiskanih izvodov revije je Republika Slovenija. Posamezni tiskani izvodi revije se dostavljajo tudi naročnikom v tujini ter v zamenjavo s sorodnimi organizacijami in knjižnicami.

Celotna vsebina posamezne številke Gradbenega vestnika v digitalni obliki je dostopna vsem takoj po izidu na spletni strani izdajatelja. Od poletja 2016 so v digitalnem arhivu Gradbenega vestnika vse številke revije, od leta 1951 dalje.

Izdajateljski svet

Izdajateljski svet »Gradbenega vestnika« sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki s področja gradbeništva, delegirajo jih stanovske organizacije, ki sodelujejo pri financiranju izdajanja revije. Izdajateljski svet sestavljajo:

• trije predstavniki ZDGITS, od tega eno mesto zaseda predsednik ZDGITS,
• trije predstavniki Inženirske zbornice Slovenije,
• en predstavnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana,
• en predstavnik Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru,
• en predstavnik Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Izvršni odbor ZDGITS, kot ustanovitelj revije, imenuje člane Izdajateljskega sveta, na predlog omenjenih organizacij, s posebnim sklepom. Mandat članov Izdajateljskega sveta traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.

Organizacije, ki delegirajo člane Izdajateljskega sveta, lahko kadarkoli zamenjajo člane, ki ne uresničujejo prevzetih obveznosti.

Člani Izdajateljskega sveta so za svoje delo odgovorni organizacijam, ki so jih delegirale.

Člani Izdajateljskega sveta, na predlog Izvršnega odbora ZDGITS, na svoji prvi seji izmed sebe imenujejo predsednika sveta.

Seje Izdajateljskega sveta sklicuje njegov predsednik vsaj enkrat letno oz. na lastno pobudo, na pobudo glavnega in odgovornega urednika, Izvršnega odbora ZDGITS in organizacij, ki delegirajo člane ali pa na pobudo najmanj dveh članov.

Seje Izdajateljskega sveta so javne.

Dolžnosti in odgovornosti izdajateljskega sveta

Izdajateljski svet Gradbenega vestnika:

• pripravlja predloge za programsko zasnovo, ki mora določati zvrsti programskih vsebin, njihovo razvrstitev v posamezne sklope, kvantitetno razmerje med posameznimi sklopi, obseg oglaševalskih vsebin. Programsko zasnovo potrdi Izvršni odbor ZDGITS;
• ocenjuje uresničevanje programske zasnove in uredniško politiko ter daje predloge za izboljšanje vsebine revije;
• obravnava probleme pri zagotavljanju člankov in prispevkov v skladu s programsko zasnovo ter na poziv glavnega in odgovornega urednika sodeluje pri pridobivanju člankov. Udeleženim organizacijam in Izvršnemu odboru ZDGITS daje predloge za izboljšanje stanja;
• analizira finančne podatke o poslovanju revije, strukturo stroškov ter po potrebi predlaga Izvršnemu odboru ZDGITS ustrezne ukrepe za izboljšanje materialnega stanja revije; po potrebi obravnava in sprejema stališča v zvezi s posameznimi objavljenimi informacijami oziroma članki;
• tekoče spremlja izdajanje revije;
• obravnava tudi druga vprašanja določena z zakoni in s Pravilnikom v zvezi z izdajanjem strokovne in znanstvene publikacije »Gradbeni Vestnik«, med drugim si prizadeva za preprečevanje prevar, objavljanja neresnic, plagiatorstva in kršitev avtorskih pravic;
• predsednik Izdajateljskega sveta najmanj enkrat letno pisno obvesti Izvršni odbor ZDGITS o uresničevanju programske zasnove, uredniške politike, materialnega poslovanja revije ter o svojem delu in problemih pri delovanju

Uredniški odbor

Revija ima Uredniški odbor s sedežem na Karlovški cesti 3 v Ljubljani. Uredniški odbor sestavljata najmanj dva člana, ki ju imenuje in razrešuje Izvršni odbor ZDGITS na osnovi določil Zakona o medijih in določil Statuta ZDGITS. Pred imenovanjem ali razrešitvijo pridobi Izvršni odbor ZDGITS mnenje Izdajateljskega sveta. Mandat člana uredniškega odbora traja štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Dolžnosti in odgovornosti uredniškega odbora

Uredniški odbor Gradbenega vestnika:

• skrbi in odgovarja za uresničevanje programske zasnove in uredniške politike;
• skrbi za tekoče zagotavljanje člankov ter sproti obravnava in razrešuje probleme pri njihovem zagotavljanju v skladu s programsko zasnovo;
• ureja članke ter sodeluje v vseh fazah priprave besedil za objavo;
• skrbi za tekoče izdajanje revije;
• obravnava in pripravlja predloge, mnenja, pobude za izboljšanje vsebine revije;
• obravnava predloge in pripombe bralcev ter avtorjev člankov.

Člani Uredniškega odbora in avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove pri svojem delu neodvisni in samostojni. Uredniški odbor vodi glavni in odgovorni urednik.

Glavni in odgovorni urednik publikacije

Glavnega in odgovornega urednika imenuje Izvršni odbor ZDGITS. Mandat glavnega in odgovornega urednika traja štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Dolžnosti in odgovornosti glavnega in odgovornega urednika

Glavni in odgovorni urednik:

• odgovarja za uresničevanje programske zasnove in dogovorjenih zvrsti programskih vsebin;
• pripravlja vsebino vsake posamezne številke revije;
• pripravlja uredniško poročilo o realizaciji letnega programa za preteklo leto;
• na podlagi predloga uredniškega odbora pripravlja programsko zasnovo publikacije za tekoče leto ter opravlja druge naloge, določene s Poslovnik v zvezi z izdajanjem strokovne in znanstvene revije ZDGITS »Gradbeni vestnik«.

Glavni in odgovorni urednik ima pravico in dolžnost, da sodeluje pri delu Izdajateljskega sveta.

Glavni in odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če zakon ne določa drugače.

Glavni in odgovorni urednik je etično odgovoren za objavljena besedila. Samostojno oziroma ob posvetu z ostalimi člani Uredniškega odbora odloča o izboru prispevkov za objavo v publikaciji. Njegova odločitev mora biti nepristranska ter temeljiti na oceni kakovosti, strokovni vrednosti in pomembnosti objave za znanstveno in strokovno javnost. Prav tako mora objava ustrezati področjem in ciljem revije.

Upoštevati mora tudi uredniško politiko, določeno s strani Izdajateljskega sveta, ter vsa zakonska določila, zlasti tista, ki obravnavajo avtorske pravice in plagiatorstvo, zato je njegova odgovornost tudi spremljanje etičnega ravnanja avtorjev in recenzentov.

Glavni in odgovorni urednik se lahko v primeru kakršnih koli dvomov o objavi posameznega besedila posvetuje s člani Uredniškega odbora oziroma recenzenti.

Redakcijski postopek

Vsi strokovni in znanstveni članki, ki so po mnenju glavnega in odgovornega urednika in ostalih članov Uredniškega odbora primerni za objavo v publikaciji, so recenzirani z anonimnimi recenzenti in pred objavo lektorirani.

Pripombe recenzenta Uredniški odbor posreduje avtorju članka, da jih ta pregleda in dopolni članek. Strokovno mnenje recenzentov pomaga Uredniškemu odboru pri odločitvi o objavi članka ter avtorjem pri izboljšavi predloženega članka.

Recenzije niso plačljive.

Zaupnost v redakcijskem postopku

Vsebina prispelih člankov je zaupna, kar morajo upoštevati vsi, ki sodelujejo v redakcijskem postopku, prav tako mora biti upoštevana zaupnost osebnih podatkov vseh, ki v postopku sodelujejo.

Nasprotje interesov

Glavni in odgovorni urednik, član Uredniškega odbora ali posamezni recenzent, ki ugotovi nasprotje interesov bodisi zaradi sorodstvene povezanosti z avtorjem, soavtorstva članka, posredne ali neposredne finančne koristi povezane z objavo članka, se je dolžan izločiti iz procesa odločanja o objavi članka. Recenzenti morajo zagotavljati točne, nepristranske, podkrepljene in upravičene ocene, slednje pa ohranjati kot zaupne. Recenzenti ne smejo brez dovoljenja uporabljati materiala, oddanega v rokopisu.

Postopki in ukrepi v primeru ugotovitve kršitve etičnih načel

Kršitev etičnih načel lahko uredniku in/ali izdajatelju publikacije pisno prijavi kdorkoli in kadarkoli. Po enakem postopku se obravnava in preverja vsako pritožbo o neetičnem vedenju, tudi če je le-ta podana več let po objavi. V primeru suma na nepravilnosti v prispelih člankih mora glavni in odgovorni urednik svoj dvom posredovati avtorju članka ter mu dati možnost za ustrezna pojasnila. V primeru ugotovitve kršitve objavo članka zavrne. V primerih pritožbe glede kršitve etičnih načel v že objavljenem članku mora glavni in odgovorni urednik pritožbo pretehtati in o njej obvestiti avtorja. V primeru manjše kršitve etičnih načel, se lahko objavi popravek.

Dolžnosti in odgovornosti avtorjev

Publikacija je brezplačno dostopna na mednarodnem spletu. Avtorji so o tem seznanjeni pred objavo članka in se s tem strinjajo. Avtorji za objavo članka ne prejmejo honorarja niti se jim ne zaračunajo stroški objave.

Gradbeni vestnik po-objavlja tudi članke, ki so bili pred tem že objavljeni v zbornikih strokovnih srečanj. Namen teh po objav je seznanjanje širšega kroga bralcev. Avtorji so pri pisanju člankov dolžni upoštevati Navodila avtorjem za pisanje člankov, ki so javno objavljena na prvi notranji strani ovitka publikacije ter na spletni strani revije oziroma izdajatelja revije.

Avtorstvo članka pripada tistim, ki so pomembno prispevali h konceptu, izvedbi, oblikovanju ali interpretaciji raziskave ter pisanju članka. Tisti, ki so sodelovali v manj odločilni vlogi, so lahko navedeni kot sodelavci. Prvi avtor jamči, da se vsi soavtorji članka strinjajo z objavo članka. Za vsebino članka odgovarjajo avtorji.

Avtorji člankov so odgovorni za točnost in natančnost podatkov objavljenih v članku. Podatke, navedbe, ideje in ugotovitve, ki jih avtor povzema iz drugih virov, mora ustrezno navesti oziroma citirati. Pri objavi tujega slikovnega gradiva mora avtor pridobiti soglasje imetnika avtorskih pravic.

Zavestna navedba neresničnih podatkov pomeni kršitev etičnega vedenja in je nesprejemljiva.

Nasprotje interesov

Avtorji morajo opozoriti na vsa morebitna nasprotja interesov, zaradi katerih bi lahko prišlo do pristranskosti rezultatov in izsledkov v članku.

Napake v objavljenem delu

V primeru, da avtor odkrije napako ali nepravilnost v svojem delu mora o tem obvestiti urednika ali izdajatelja publikacije ter pripraviti popravek.

Dolžnosti in odgovornosti recenzentov

Recenzije so enostransko anonimne, kar pomeni, da avtor ni seznanjen z imenom recenzenta, recenzent pa je seznanjen z imenom avtorja članka. Postopek recenzije je enak za znanstvene in strokovne članke.

Recenzent, ki meni, da ne more ustrezno oceniti znanstvene oziroma strokovne vsebine članka ali pa tega ne bo mogel opraviti pravočasno, je dolžan o tem obvestiti glavnega urednika in odstopiti od postopka recenzije.

Vsebina članka, ki ga izbrani recenzent prejme v strokovno oceno, je zaupen dokument, za katero mora recenzent zagotoviti tajnost.

Recenzija mora biti objektivna in utemeljena. Pri recenziranju recenzent izpolni recenzijski obrazec.

Recenzent mora prepoznati znanstveno oziroma strokovno merodajno delo. Z ustreznimi navedbami je dolžan opozoriti na vsebino, ki ni ustrezno citirana.

Nasprotje interesov

V primeru kakršnegakoli nasprotja interesov, ki bi lahko vplivalo na objektivno kritično oceno članka, mora recenzent o tem obvestiti urednika in odstopiti od recenzije.